Ne dovolite jim, da vas zavedejo – tukaj je razlog, zakaj obvezniški skladi niso obveznice

Morda ste opazili vrsto člankov, ki se pojavljajo skozi vse leto in objokujejo propad klasične strategije razporejanja sredstev 60/40. Ta naložbena filozofija zahteva, da so portfelji sestavljeni iz 60 % delnic in 40 % obveznic. Teoretično bi morala ta diverzifikacija razredov sredstev zaščititi vlagatelje pred slabostjo.

Ker so obrestne mere narasle in gospodarstvo zastalo, ni bilo varnega kraja za skrivanje za vlagatelje (razen gotovine, ki do nedavnega ni ponujala prav nič v smislu obresti).

Medtem ko lahko vlagatelji delnicam odpustijo izgube, jih je padec obveznic morda šokiral. Vendar pa je bil ta šok morda bolj pereč za imetnike obveznic vzajemnih skladov kot za vlagatelje, ki imajo posamezne obveznice.

Za to obstaja dober razlog.

»Aktivno upravljanje z uporabo posameznih obveznic je najboljši način za zmanjšanje tveganja okolja, saj lahko upravljavec pozicionira obrestno tveganje in položaj krivulje glede na okolje,« pravi Rob Williams, direktor, generalni direktor, Sage Advisory Services in Austin, Teksas. . "Individualne obveznice omogočajo večjo prožnost pri strukturiranju denarnih tokov, posamezniki pa nimajo svoje stroškovne osnove in davčnih posledic pomešanih z drugimi vlagatelji v sklad."

Morda vas bo presenetilo, da veste, da je ta niansa – razlika med posameznimi obveznicami in obvezniškimi skladi – pogosto spregledana.

»To je fascinantna podrobnost, ki je vlagatelji ne razumejo dobro. V neposredni lasti lahko vlagatelji obdržijo posamezne obveznice do zapadlosti,« pravi Gregory DiMarzio, podpredsednik in vodja portfelja pri Rockland Trustu v Worcesterju v Massachusettsu. »Vlagatelj ima nadzor in diskrecijsko pravico, da odpravi učinke naraščajočih obrestnih mer tako, da zadrži obveznico do njene zapadlosti, ko se glavnica v celoti plača. Medtem pa sklad, ker je mešan med številnimi vlagatelji, tega ne more storiti za vsakega vlagatelja – tako da so ti vlagatelji prepuščeni nakupu in prodaji teh sredstev brez poznavanja osnovnih zapadlosti.”

Z vlaganjem v posamezne obveznice lahko združite določene datume zapadlosti s svojimi zahtevami glede denarnega toka. Tega ne morete storiti z obvezniškimi skladi. To odpravi veliko, če ne vse, tveganje negativne strani ob predpostavki, da izdajatelj vaše obveznice ne bo zamudil. Nikoli ne morete odpraviti negativnega tveganja obvezniškega sklada in odvisno od posebnih vprašanj delničarjev tega sklada se lahko negativno tveganje poveča.

»Vlagatelji lahko uskladijo zapadlost s prihajajočimi potrebami po denarju,« pravi Hao Dang, naložbeni strateg pri Consilio Wealth Advisors v Bellevueju v Washingtonu. »Obveznica, ki ni zapadla v neplačilo, bo zapadla po nominalni vrednosti, tako da bodo lastniki posameznih obveznic ne glede na nihanja tečaja to vrednost prejeli ob zapadlosti. Obvezniški skladi se bodo morali držati približka, tako da, če bodo morali prodati obveznice, ki so zunaj tega približka, ne smejo biti preveč izbirčni. Trg obveznic ni tako likviden kot borza, zato prodaja prek sklada pomeni iskanje trgovinskih partnerjev. Če sklad doživlja odlive, je to lahko težava, saj mora upravitelj hitro likvidirati.«

Vlaganje v posamezne obveznice predstavlja podobne izzive kot vlaganje v posamezne delnice. Nekatere obveznice (tj. tiste, ki jih je izdala vlada ZDA) se lahko štejejo za skoraj brez tveganja, vendar obveznice, ki so jih izdale nekatere občine in zasebna podjetja, nosijo večje tveganje. Ker obvezniški skladi pogosto vsebujejo na stotine vrednostnih papirjev, lahko razpršijo to tveganje na načine, ki jih posamezni vlagatelji na splošno ne zmorejo.

»Ko vlagatelj kupi posamezno obveznico, kupujete dolg določenega podjetja, vlade, občine itd., ki ima lastna edinstvena tveganja, med drugim vključno s tveganjem neplačila, nakupnim tveganjem in tveganjem ponovnega vlaganja,« pravi Mary Popovic, Višji investicijski analitik pri Wealth Enhancement Group v Madisonu, Wisconsin. »Ko kupite obvezniški sklad, kupite portfelj posameznih obveznic, ki se ob učinkovitem upravljanju lahko izkaže za varnejšo naložbo kot posamezne obveznice. Ob tem ne pozabite na obratno razmerje med obrestnimi merami in cenami obveznic. Videli smo, da se vrednost obvezniških skladov znižuje, ker se z višanjem obrestnih mer cene znižujejo, zaradi česar se NAV trguje po vedno nižjih cenah, zaradi česar vaša naložba izgublja vrednost. Ko kupite posamezno obveznico, boste prejeli donos naložbe, dokler jo držite do zapadlosti.«

Obstaja še ena prednost, ki jo je lažje uresničiti, če imate v lasti posamezne obveznice namesto obvezniškega sklada. Tako kot delnice lahko tudi za upravljanje davkov uporabite posebne lote. Kljub temu morate poiskati strokovni nasvet, preden se odločite za katero koli strategijo trgovanja.

»Če ste lastnik posameznih obveznic, lahko prodate obveznico z nižjo vrednostjo, da poberete davčno izgubo, in kupite novo obveznico z višjo obrestno mero,« pravi Mark D. Kinsella iz Family Financial Planning Services v Wheatonu, Illinois. »Lahko pa obdržite svoje obveznice in počakate, da se vrednost vrne na prejšnjo vrednost. Vlagatelj ima lahko večji nadzor nad svojimi obrestnimi zaslužki. Če pa imate v lasti posamezne obveznice, lahko utrpite znatno izgubo, če je katero koli obveznico, ki jo imate, izdalo podjetje, na katerega je dvig obrestne mere negativno vplival. Na primer, če je družba AAA izdala obveznice pred zvišanjem obrestne mere; nato pa je zaradi višjih obrestnih mer morala v stečaj. Morda ne boste dobili povrnjene celotne vrednosti obveznice, ki ste jo imeli. Nakup posameznih obveznic je lahko tvegan. Večina ljudi nima veščin, da bi ocenili korporacijo, da bi ugotovili sposobnost preživetja njenih obveznic.«

Ali bi se morali odpovedati obvezniškim skladom za posamezne obveznice? Odgovor že poznate.

»Glede na vaše finančno stanje se lahko vaš svetovalec za pokojninski portfelj odloči za naložbo v obvezniške sklade ali posamezne obveznice,« pravi Bill Lyons, izvršni direktor Griffin Funding v Incline Villageu v Nevadi. »Individualne obveznice so običajno varnejša naložba za pokojninske portfelje, saj vam je zagotovljeno, da boste dobili povrnjeno celotno glavnico, izkoristili obresti in jih obdržali do zapadlosti vaše obveznice. Pri obvezniških skladih je običajno večje tveganje, povezano z nestanovitnimi obrestnimi merami. Pri obvezniških skladih lahko, če cena pade, upade tudi vaša glavna naložba.«

Poleg številk, ki so bile v ospredju večine tega članka, se vam bo morda zdela gotovost, ki je običajno povezana s posameznimi obveznicami, veliko bolj privlačna kot neznanka morebitne vožnje s toboganom, ki bi jo lahko ponudil obvezniški sklad.

»Posamezne obveznice imajo določeno nominalno vrednost (znesek glavnice za odplačilo) in določen datum zapadlosti,« pravi Herman (Tommy) Thompson, mlajši, finančni načrtovalec pri Innovative Financial Group v Atlanti. »Imetnik posamezne obveznice predvideva, da bo ob zapadlosti (razen v stečaju osnovnega izdajatelja) vlagatelju poplačana nominalna vrednost. Obvezniški vzajemni skladi nimajo nominalne vrednosti in so zasnovani za trajno upravljanje. Vlagatelji v obvezniške sklade nimajo enake psihološke koristi, kot jo imajo vlagatelji v posamezne obveznice, če vedo, da bo njihova glavnica nekega dne vrnjena.«

Navsezadnje morate razumeti, da obvezniški sklad ni obveznica. Je vzajemni sklad. Zakon o investicijskih družbah iz leta 1940, ki je ustvaril vzajemne sklade, opredeljuje te produkte kot delnice, tudi če imajo v lasti samo obveznice.