Zahteva od zaposlenih, da vklopijo svoje spletne kamere, je kršitev človekovih pravic, je odločilo nizozemsko sodišče

Ko ima sedež na Floridi Chetu je na Nizozemskem najel telemarketerja, je podjetje od zaposlenega zahtevalo, naj vklopi njegovo spletno kamero. Zaposleni ni bil zadovoljen s tem, da so ga spremljali »9 ur na dan« v programu, ki je vključeval deljenje zaslona in pretakanje njegove spletne kamere. Ko je zavrnil, so ga odpustili, po javnih sodnih spisih (v nizozemščini), za kar je podjetje navedlo "zavrnitev dela" in "nepokornost". Nizozemsko sodišče pa se s tem ni strinjalo in je razsodilo, da so "navodila, naj ostane spletna kamera vklopljena, v nasprotju s spoštovanjem zasebnosti delavcev." Sodišče gre v svoji razsodbi tako daleč, da nakazuje, da je zahtevanje nadzora s spletno kamero kršitev človekovih pravic.

»Ne počutim se udobno, če me 9 ur na dan spremlja kamera. To je vdor v mojo zasebnost in zaradi tega se počutim zelo neprijetno. To je razlog, zakaj moja kamera ni vklopljena,« sodni dokument citira komunikacijo anonimnega uslužbenca Chetuju. Zaposleni namiguje, da ga je podjetje že spremljalo: "Že lahko spremljate vse dejavnosti na mojem prenosniku in delim svoj zaslon."

Glede na sodne dokumente je bil odgovor podjetja na to sporočilo odpuščanje zaposlenega. To bi morda delovalo stanje po volji kot Chetujeva matična država Florida, vendar se je izkazalo, da delovna zakonodaja v drugih delih sveta deluje nekoliko drugače. Zaposleni je Chetuja ovadil pred sodiščem zaradi neupravičene odpustitve in sodišče je razsodilo v njegovo korist, kar vključuje plačilo sodnih stroškov zaposlenega, zaostalih plač, denarno kazen v višini 50,000 $ in odredbo o odstranitvi konkurenčne klavzule zaposlenega. Sodišče je razsodilo, da mora podjetje zaposlenim plačati plače, neizrabljene dni dopusta in številne druge stroške.

"Sledenje prek kamere 8 ur na dan je nesorazmerno in ni dovoljeno na Nizozemskem," je ugotovilo sodišče v svoji sodbi in še dodatno poudarilo, da je to spremljanje v nasprotju s človekovimi pravicami zaposlenega, pri čemer citira Konvencijo o varstvu Človekove pravice in temeljne svoboščine; »(…) videonadzor delavca na delovnem mestu, naj bo prikrit ali ne, je treba šteti za precejšen poseg v zasebno življenje zaposlenega (…), zato [sodišče] meni, da gre za poseg v pomenu člena 8 [Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin].«

Chetu pa se očitno ni pojavil na sodišču.

Via Dutch Times.