Kitajske delnice so videti poceni. Toda lovci na ugodne cene tvegajo velike izgube.

Pretekli teden pred tridesetimi leti je Eaton Vance ustanovil ameriški vzajemni sklad za vlaganje na Kitajskem. Spomnim se sendvičev veletrgovca.

Veletrgovec vzajemnih skladov, če tega izraza ne poznate, je nekdo, ki nagovarja ljudi, da nagovorijo druge ljudi, da kupijo vzajemne sklade. Takrat sem bil borzni posrednik v velikem podjetju. Strank skorajda nisem imel, veletrgovci pa tega niso vedeli in sem se udeležil vseh njihovih parcel, ker so kupili kosilo.

Kitajska ima milijardo ljudi, je pojasnil neki kolega. Njeno gospodarstvo je majhno, a sprejema kapitalizem in svobodo, zato bo zagotovo raslo. Vlaganje tja zdaj je kot zgodnji vstop v ameriške delnice.

Zvenelo je verjetno. Leto pred ustanovitvijo sklada je človek po imenu Boris Jelcin splezal na tank v Moskvi, da bi kljuboval komunističnemu trdolinijaškemu državnemu udaru, in tako je Sovjetska zveza izginila. Komaj desetletje pred tem sem v šoli izvajal vaje, da bi se pripravil na sovjetski jedrski napad. Svet se je hitro spreminjal.

V dobro,


Eaton Vance Večja rast Kitajske

(ticker: EVCGX) se je od ustanovitve vrnil skoraj 5 % letno, medtem ko širok kitajski trg ni ustvaril skoraj nič. Toda ameriški trg se je vrnil 10 % na leto.

Kaj je šlo narobe? Ne rast. Kitajsko gospodarstvo je poskočilo, tako kot je rekel veletrgovec, tudi brez kapitalizma. Toda študije v preteklih letih so razblinile predpostavko, da so bruto domači proizvod in donosi delnic tesno povezani. Eden od razlogov je, da gospodarske dobičke pogosto poganjajo nova podjetja, ki še niso prešla v roke delničarjev. Drugi je, da so delnice v hitro rastočih gospodarstvih včasih predrage.

Danes lahko ameriški vlagatelji izberejo kitajska podjetja svetovnega razreda, ki trgujejo na ameriških borzah, zaradi dveletnega popada pa so mnoga med njimi videti poceni.



Alibaba Group Holding

(BABA), na podatkih voden kolos na področju maloprodaje, logistike, posojil in več, je v zadnjih petih letih ustvaril 89 milijard dolarjev brezplačnega denarja v primerjavi s 75 milijardami dolarjev za



Amazon.com

(AMZN). Njegove delnice so nižje od prve cene leta 2014.

Tržna vrednost Alibabe, ki znaša 168 milijard dolarjev, je zdaj le delček Amazonovega 1 bilijona dolarjev. Iskalni velikan



Baidu

(BIDU) gre za 11-kratnik zaslužka in izdelovalec videoiger



NetEase

(NTES), 13-krat. Razprodaja prejšnji teden je bila "ločena od temeljev" in "predstavlja priložnost," trdijo strategi pri JP Morgan v zapisku.

Vendar se sprašujem, ali je Kitajska postala nesposobna za naložbe. Ali natančneje, ali je najboljša dodelitev za ameriške vlagatelje nič, za nedoločen čas?

Prejšnji teden sem predstavil primer medveda (»Kitajske delnice so neverjetna kupčija. Ne kupujte jih.”). Ameriška potrdila o depozitu ameriškim vlagateljem ne dajejo lastninskih pravic na Kitajskem, gospodarski odnosi med državama pa so vse bolj trnoviti. Xi Jinping, najvplivnejši kitajski voditelj po Mau, je sprožil najnovejšo razprodajo z zamenjavo trgu prijaznih tehničnih strokovnjakov v svoji vodstveni skupini z moškimi. Kaj preprečuje Xiju, da ne bi agresivno ukrepal proti ameriškim vlagateljem ali podjetjem, ki so od njih zbrala denar?

Kitajski ARS navsezadnje temeljijo na nezdružljivi hinavščini. Podjetja zbirajo denar na dva glavna načina: najemanje posojil (obveznice) in prodaja deleža lastništva (delnice). Kitajska prepoveduje tuje lastništvo v velikih delih svojega gospodarstva. Toda njena podjetja želijo ameriško gotovino in likvidnost trgovanja. In ameriški vlagatelji so bili v desetletju skoraj ničelnih obrestnih mer pripravljeni na skoraj vse. Kitajska podjetja so torej ustvarila offshore »subjekte s spremenljivim interesom« ali VIE s pravico do zmanjšanja svojega dohodka in prodala lastništvo v njih.

Ameriškim regulatorjem ureditev ni všeč, ker imajo kitajska podjetja pomanjkljiva finančna poročila. To je načrtno; Kitajska številne računovodske podrobnosti obravnava kot državno skrivnost. Ameriški zakonodajalci so tem podjetjem naročili, naj izpolnijo zahteve ali jih umaknejo, Kitajska pa pravi, da bo zagotovila več finančnih informacij, vendar obstaja tudi triletno obdobje, ki ga lahko podjetja uporabijo za vzpostavitev sekundarnih kotacij, in nekatera so prav to storila v Hongkongu. Te delnice H, kot se imenujejo, ponujajo tudi izpostavljenost VIE namesto resničnega lastništva.

Zdaj pa bi rad pošteno zaslišal primer bika. Prihaja od Jasona Hsuja, priznanega tržnega raziskovalca, ki je prek družbe Rayliant Asset Management postal upravitelj denarja, najprej v ZDA in zdaj na Kitajskem.

"Nihalo vedno zaniha v skrajnost," pravi Hsu o strahu, da ameriške delniške naložbe na Kitajskem temeljijo na majavih tleh. "Mislim, da je preveč pesimistična predpostavka glede interesa kitajskih oblasti, da to v bistvu razstrelijo in izbrišejo svetovne vlagatelje." Eden od Xijevih ciljev je, da kitajski renminbi postane svetovna valuta in tekmec ameriškemu dolarju, pravi Hsu. Oborožitev sredstev, ki temeljijo na renminbiju, bi spodkopala ta cilj. "Tega ne bi storil," pravi.

Hsu pravi, da bi morali vlagatelji, ki imajo možnost prodati ADR na Kitajskem in kupiti primerljive hongkonške delnice, to storiti in zajeti kakršno koli davčno izgubo. Alibaba je zaprosila za pretvorbo svojih sekundarnih hongkonških delnic v primarne delnice konec tega leta, s čimer bi bila upravičena do programa Stock Connect, ki povezuje trgovanje v Hongkongu in celinski Kitajski. Hsu pričakuje več od tega, pri čemer bodo nekatera podjetja v celoti vrnila svoje kotacije z izdajo celinskih delnic in nakupom hongkonških. "Ta problem bo rešen," pravi. "Ne bo rešeno na način, ki bi zgolj dokončno oropal obstoječe delničarje."

Medtem UBS poudarja, da so kitajske delnice najcenejše v zadnjem desetletju in da bi pozitivna politična presenečenja lahko povzročila strm dvig, vendar čaka na več gotovosti. Vlagateljem priporoča, da se držijo 3-odstotne uteži delnic na Kitajskem, kar je enako njenemu deležu na svetovnih borzah. In še vedno mi ni jasno, zakaj dolgoročni varčevalci potrebujejo celo te 3 %. Ameriški tehnološki velikani propadajo. A prav tako Alibaba, ki je zaradi upada prihodkov in dobička napovedala odpuščanja.

Zdi se, da je nov primer za Kitajsko ta, da kapitalizem in svoboda ne prideta v poštev, vendar se delnice cenijo zaradi možnosti zaplembe, kar pa se tudi ne bo zgodilo. Najraje imam igrišče izpred 30 let, ko je vsaj prišlo zraven sendvič.

pišite na Jack Hough pri [e-pošta zaščitena]. Sledite mu na Twitterju in se naročite na njegov podcast Barron's Streetwise.

Vir: https://www.barrons.com/articles/chinese-stocks-look-cheap-but-bargain-hunters-risk-losing-everything-51666995627?siteid=yhoof2&yptr=yahoo