Kitajska ni iz ekonomskih gozdov, samo vprašajte Japonsko in Južno Korejo

V vsej tržni evforiji zaradi nedavnih političnih potez v Pekingu se zdi, da svetovni vlagatelji pogrešajo signale, ki prihajajo iz Tokia ali Seula.

Japonsko gospodarstvo se je v četrtletju julij-september nepričakovano skrčilo. Na letni ravni 1.2% krčenje v bruto domačem proizvodu je prišlo kljub takratni 30-odstotni depreciaciji jena. Čeprav se je jen od takrat okrepil za skoraj 10 %, je njegova visoko konkurenčna raven v tretjem četrtletju le malo prispevala k podpori rasti prek izvoza.

To nakazuje, da okrevanje svetovne rasti po obdobju Covid-19 ne poteka po pričakovanjih. In za to se imajo uradniki v Tokiu morda zahvaliti kitajskemu voditelju Xi Jinpingu. Xijeva obsežna zapora zaradi Covida je največje azijsko gospodarstvo in najboljšo trgovinsko državo dejansko postavila v nevtralno stanje, če ne v popolno obratno smer.

Južna Koreja lahko potrdi. Velik del 5.7-odstotnega padca korejskega izvoza oktobra medletno ima kitajske prstne odtise. Prav tako 2.8-odstotni zdrs na letni ravni v čezmorskih pošiljkah v prvih 10 dneh novembra.

Opozorilo je seveda v tem, da se zdi, da Xijeva vlada končno omili svojo politiko »nič Covid«. Njegova gospodarska ekipa je pravkar razkrila načrt v 16 točkah za stabilizacijo trga nepremičnin. Bomo videli, ko se bodo primeri Covida znova povečali v večjih mestih, kot sta Peking in Guangzhou. Videli bomo tudi, ko bo Xijeva reformna ekipa spoznala resnost težav, s katerimi se sooča nepremičninska industrija, ki lahko ustvari kar 30 % BDP.

Prav tako Ljudska banka Kitajske nima dobrih možnosti za podporo kitajske rasti s svežo likvidnostjo. Juanov 11% upad letošnje leto povečuje pritiske na visoko zadolžene razvijalce, ki se trudijo izogniti neplačilu pri zadolževanju v tujini.

To pušča Japonsko v posebej težkem položaju. Bilanca stanja Banke Japonske že presega velikost 5 bilijonov dolarjev vrednega gospodarstva. Inflacija medtem drvi precej pred ciljem 2 % v trenutku, ko Japonska zaradi šibkega jena uvaža surovine po visokih cenah.

Ni presenetljivo, da vlada premierja Fumia Kishide namiguje na še večje pakete spodbud. Za zdaj Tokio čaka, kako bo dodatni proračun v vrednosti 29.1 bilijona jenov (208 milijard dolarjev), ki so ga predstavili konec novembra, vplival na rast.

Takrat je Kishida dejal: "Potrudil se bom, da bom ljudem zagotovil različne ukrepe v tem celovitem gospodarskem paketu, da bodo lahko čutili, da podpiramo njihova življenja," tako kot so podatki pokazali, da so se cene v Tokiu oktobra dvignile. najhitrejši tempo od leta 1989.

Kvote so, da bo Kishidina ekipa v prihodnjih mesecih poslala več kot Kitajske ravne črte zvišanja obrestnih mer Federal Reserve povečujejo tveganja recesije v ZDA.

Japonska se sooča z nepričakovanim nasprotnim vetrom: šibek jen bolj škoduje zaupanju podjetij in gospodinjstev kot spodbuja izvoz ali dobičke podjetij. Težava, kot je za Bloomberg povedal Harumi Taguchi iz S&P Global Market Intelligence: »Ko jen tako hitro pade, se podjetja soočajo s težkim položajem, saj jih prizadenejo višji uvozni stroški materialov, medtem ko stroškov ne morejo zlahka prenesti na izvoz, ko čezmorska gospodarstva se upočasnjujejo."

Ponovno si je jen v zadnjih dneh nekoliko opomogel, saj se je inflacija v ZDA oktobra medletno zmanjšala na 7.7%. To je trge prepričalo, da so dnevi Fedovega zaostrovanja v intervalih po 75 bazičnih točk mimo. No, upajmo. Potem pa bi val zaradi covida na Kitajskem zlahka znova sprožil inflacijo, povezano z dobavno verigo. In med Ukrajinska vojna Vladimirja Putina in nepopustljivosti OPEC bi lahko cene energije znova eksplodirale.

To bi ekipo predsednika Feda Jeroma Powella še močneje pritisnilo na zavore. Jen bi se lahko zlahka vrnil v razpon od 145 do 150 v primerjavi z dolarjem, kar bi sprožilo nov cikel grizenja žebljev o zdravju drugega največjega gospodarstva v Aziji.

»Medtem ko obstajajo pozivi, naj BOJ zviša obrestne mere, je četrt stoletja skoraj ničelnih obrestnih mer spremenilo Japonsko v odvisnico od nizkih obrestnih mer,« pravi Richard Katz, ki objavlja The Oriental Economist Report. »S 16 % vseh posojil z obrestmi, nižjimi od 0.25 %, in 70 % z obrestmi, nižjimi od 1 %, bi množica podjetij nenadoma postala plačilno nesposobna, če bi bila prisiljena plačevati znatno višje obrestne mere. Trenutno je gospodarstvo preveč krhko, da bi dovolj dvignilo obrestne mere, da bi močno vplivalo na vrzel v tečajih med ZDA in Japonsko.

V četrtem gospodarstvu je guverner Bank of Korea Rhee Chang-yong na udaru kritik zaradi preveč agresivnega zviševanja obrestnih mer. Takšni strahovi nosijo tudi kitajske prstne odtise. Ko Kitajska raste najpočasneje v 30 letih, se Koreja sooča s čedalje močnejšimi vetrovi.

Če pogledamo v kontekstu japonskih težav, je treba pregledati stališče, da je kitajsko gospodarstvo zdaj iz gozda.