Nakup centralne banke je morda zvišal cene zlata v januarju – Svetovni svet za zlato

Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (WGC) so nakupi fizičnega zlata morda okrepili dvig cen zlata v januarju.

Organizacija je sporočila, da so cene plemenitih kovin januarja zrasle za 6.1 % in konec meseca znašale 1,924 USD za unčo.

Pisalo je, da je padajoči ameriški dolar "pomembno prispeval" k januarski rasti, pri čemer je "padec donosnosti ameriških državnih obveznic" dal vrednosti dodaten zagon.

Indeks ameriškega dolarja - instrument, ki tehta moč severnoameriške valute v primerjavi s košarico drugih valut - je januarja padel na najnižjo vrednost od lanske pomladi. Trgovci so prodajali dolarje, saj so novice o upadajoči inflaciji sprožile špekulacije o manj resnih dvigih obrestnih mer s strani Federal Reserve.

Zaradi šibkejšega dolarja je cenejši nakup plemenitih kovin v drugih valutah, s čimer se poveča splošno povpraševanje po zlatu.

Centralne banke nadaljujejo z nakupi?

WGC je komentiral, da bi lahko bil za močan začetek novega leta zlata odgovoren tudi velik nakupni interes centralnih bank.

Pisalo je, da "ne moremo izključiti [vpliva] zajemanja nakupov centralne banke ali pričakovanj v zvezi s tem, kar se bo - po kolosalnem letu 2022 - morda nadaljevalo v letu 2023."

Ljudska banka Kitajske je januarja v svoje rezerve dodala dodatnih 15 ton te plemenite kovine, ugotavlja organizacija.

Po prejšnjih podatkih WGC so centralne banke lani kupile rekordnih 1,136 ton rumene kovine. Rečeno je, da so institucije povečale svoje deleže zaradi geopolitične negotovosti in visoke inflacije.

Leto 2023 predstavlja trinajsto zaporedno leto neto nakupov in največjo stopnjo letnega povpraševanja po letu 1950.

ETF-ji januarja beležijo odlive

Vendar je WGC ugotovil, da so deleži v globalnih skladih, s katerimi se trguje na borzi (ETF) januarja doživeli 26.2-tonski odliv.

Skupni deleži v teh skladih so konec januarja znašali 3,446.2 tone.

Svet je dejal, da so to predvsem povzročile likvidacije v Evropi, kjer so odlivi znašali 33 ton. Špekuliralo je, da na raven prodaje "potencialno vplivajo naraščajoče obrestne mere na območju, apreciacija valut in krepitev lokalnih delnic."

Deleži v azijskih skladih ETF so prejšnji mesec padli za 4 tone, so sporočili zaradi odlivov na Kitajskem. Toda skladi v Severni Ameriki so drugi mesec zapored uživali prilive, in sicer za 9 ton, medtem ko so prilivi drugje znašali 1.7 tone.

Kljub tem fizičnim odlivom se je zaradi naraščajoče cene zlata vrednost svetovnih ETF-jev povečala za 5 %. Celotni deleži so bili 213.4. januarja ocenjeni na 31 milijarde dolarjev.