Škandal s podkupovanjem bo Glencore stal 1.1 milijarde dolarjev, medtem ko se milijarderji za zdaj izogibajo krivdi

Marc Rich, legendarni trgovec z blagom, je leta 1983 pobegnil iz Združenih držav v Evropo, potem ko je bil obtožen trgovanja z iransko nafto med krizo s talci leta 1979 in utaje 50 milijonov dolarjev davkov. Iz Švice je Rich še naprej vodil Marc Rich & Co., dokler leta 1994 ni prodal trgovsko hišo svojim varovancem. Do takrat, ko je predsednik Bill Clinton je pomilostil Richa na zadnji dan njegovega mandata leta 2001 se je podjetje preimenovalo v Glencore International. Rich je umrl leta 2013, star 79 let, milijarder in svoboden človek – primer, ki mu želi slediti naslednja generacija debelih mačk Glencore.

Vključno z Richom (in njegovo dolgoletno desnico Pincusom Greenom, ki je zdaj upokojen z ocenjenimi 900 milijoni dolarjev), je podjetje rodilo vsaj devet milijard dolarjev bogastva. Najbogatejši v skupini Glencore je nekdanji izvršni direktor Ivan Glasenberg z 8.9 milijarde dolarjev po Forbesovi lestvici milijarderjev v realnem času. Drugi so Daniel Maté, 58, trgovec s kovinami, vreden 3.6 milijarde dolarjev, in trgovec z nafto Tor Peterson z 2.7 milijarde dolarjev.

Vsi trije so zapustili podjetje v zadnjih dveh letih, vendar ne oni ne drugi vodstveni delavci milijarderjev še niso bili vključeni v preiskavo ministrstva za pravosodje o zlorabah Glencore, rešeno ta teden s priznanjem krivde in 1.1 milijarde dolarjev kazni.

Glede na izjavo ameriškega tožilca Damiana Williamsa so izvršni direktorji verjetno nekaj vedeli: »Z odobritvijo in znanjem najvišjih vodstvenih delavcev« so trgovci Glencore več kot desetletje do leta 2018 naredili, da se nezakonita plačila zdijo običajna. Glencore zdaj priznava, da so njegovi trgovci podkupovali tuje uradnike za zavarovanje pogodb in tovora, podkupovali birokrate, da bi se izognili revizijam, in podkupovali sodnike, da so tožbe izginile. Njena globa v skladu z zakonom o tujih korupcijskih ravnanjih bo znašala 430 milijonov dolarjev, z odvzemom 270 milijonov dolarjev nezakonito pridobljenih dobičkov.

Dva Glencore trgovca sta doslej priznala krivdo in bosta kmalu obsojena. Prvič, Emilio Jose Heredia Collado iz Kalifornije je priznal zaroto za manipuliranje s ceno kurilnega olja za plovila v pristaniščih Los Angelesa in Houstona. (Ta zvijača bo Glencore stala globe v višini 341 milijonov dolarjev in odvzema 144 milijonov dolarjev dobička.) Drugi je vladna glavna priča Anthony Stimler, nekdanji višji trgovec z nafto, ki je nadzoroval Zahodno Afriko. Stimler je lani priznal krivdo podkupovanja in pranja denarja. Ima menda izkazalo obžalovanje, in je tožilcem pomagal razjasniti podrobnosti o tem, kako je Glencore prek "ducat sporazumov" plačal milijonske podkupnine nigerijskim uradnikom.

Glede na vloge Ministrstva za pravosodje so trgovci Glencore podkupnine v kodi označevali kot »časopisi«, »revijali« in »strani«. Na primer, ko je trgovec zahteval 90,000 $, da bi mazal dlani uradnikov v nigerijskem PPMC (Pipelines Products Marketing Co.), so v e-poštnem sporočilu povedali, da je to »znesek, ki ga potrebujejo, da pokrijejo PPMC v bralnem gradivu časopisov«. Posrednik Glencore West Africa je po elektronski pošti poslal, da bo "časopise dostavil" osebno.

Leta 2014 je bilo Stimlerju glede na vloge Ministrstva za pravosodje rečeno, da prispeva "predujm" v višini 300,000 $ za kampanjo za ponovno izvolitev nigerijskega uradnika. Plačilo je potekalo z bančnim nakazilom z bančnega računa Glencore v Švici prek banke v New Yorku na račun v lasti Nigerije na Cipru. Leta 2015 je moral Glencore, da bi dobil priložnost za nakup tovora nafte iz Nigerije, predložiti 50,000 $ na tovor kot »predplačilo«. Glede na sodne dokumente je Glencore zaradi sheme ustvaril nezakoniti dobiček v višini 124 milijonov dolarjev.

Druge podrobnosti vključujejo 147,000 dolarjev plačil za "operacijo avtopralnice", ki so bila plačana trem brazilskim uradnikom pri naftnem velikanu Petrobras, ki je pod državnim nadzorom, ki so bila prikrita kot "storitvena pristojbina" v višini 50 centov za sod brazilske nafte, ki jo je kupil Glencore. Vse skupaj naj bi Glencore izplačal 40 milijonov dolarjev nezakonitih plačil brazilskim uradnikom.

V Venezueli je Glencore vladnim posrednikom plačal 1.3 milijona dolarjev, da bi pospešil zamude pri plačilih za 12 milijonov dolarjev, ki jih je Petroleos de Venezuela dolgoval trgovski hiši po naftnih pogodbah.

V Demokratični republiki Kongo, ko je tožba trdila, da je Glencore kršil pogodbo in dolguje 16 milijonov dolarjev odškodnine, je imela posrednik podjetja zaseben sestanek s sodnikom, ki je vodil zadevo, in plačal podkupnino v višini 500,000 dolarjev, prikrito kot ponarejen račun za pravno delo, in tožba je minila. V DRK Glencore priznava, da je plačal 27.5 milijona dolarjev podkupnin.

Dokumenti Ministrstva za pravosodje ne omenjajo nobenih izvršnih direktorjev Glencore, razen Stimlerja in Heredia Collado po imenu. Je pa veliko neimenovanih strank. »Executive 1« je državljan Združenega kraljestva, ki je bil do leta 2019 odgovoren za trgovanje z nafto po vsem svetu. "Executive 2" je bil trgovec z nafto in plinom, ki je bil v podjetju od leta 1987 in je odšel leta 2018, potem ko je posrednik odobril plačilo v višini 325,000 dolarjev nigerijskim uradnikom. »Executive 3«, še en državljan Združenega kraljestva, je vodil trgovanje z bakrom in cinkom.

Stimlerjevo sodelovanje mu bo verjetno prineslo prizanesljivost pri izreku kazni. In morda ni edini, ki išče posel med 133,000 zaposlenimi v Glencoreju. Dogovor DOJ z Glencore je določal, da ne zagotavlja zaščite pred pregonom katerega koli posameznika.

Brez domneve, da vemo, kdo bi lahko bil pravno ogrožen, je vredno razmisliti, kdo ima največ za izgubiti. Poleg prej omenjenih Glasenberga, Matéja in Petersona so drugi Glencorejevi milijarderji:

60-letni Aristotelis Mistakidis, ki je odšel leta 2018, potem ko so ga kanadske oblasti sankcionirale zaradi računovodske kršitve v rudniku v Demokratični republiki Kongo. Vodil je posel z bakrom in je ocenjen na 3.5 milijarde dolarjev.

Alex Beard, 55, vodja svetovnega trgovanja z nafto, 2019 upokojen; njegova neto vrednost je ocenjena na 2.25 milijarde dolarjev.

48-letni Gary Fegel, ki je vodil podjetje z aluminijem, je odšel leta 2013. Vreden je najmanj 1.6 milijarde dolarjev.

In potem je tu Dan Gertler. 48-letni Izraelec ima bogastvo, ki ga ocenjujejo Forbes na 1.2 milijarde dolarjev, velik del tega je izhajal iz njegove prodaje Glencoreu leta 2017 dveh rudnikov v Demokratični republiki Kongo. Trumpova administracija je Gertlerja sankcionirala zaradi nezakonitega bogastva, medtem ko je deloval kot agent predsednika DRK Josepha Kabile, ki mu je domnevno da je plačal milijonske podkupnine. Gertler se je pomeril z Glencoreom zaradi plačila sto milijonov dolarjev avtorskih honorarjev iz rudnikov kobalta v Kongu (poravnanih v njegovo korist pred štirimi leti).

Zdi se, da škandal o podkupovanju ne skrbi vlagateljev v Glencore. Podjetje je pred tem razkrilo, da pričakuje finančni udar v višini približno 1.5 milijarde dolarjev. Njegove obveznice se trguje po vrednosti; delnice po ceni 13 $ (na londonski borzi v četrtek padle za 1 %) so tik pred najvišjo vrednostjo v desetih letih. Tržna kapitalizacija Glencore je 85 milijard dolarjev, kar je približno 18-kratnik dobička. Glencore je v zavidljivem položaju med največjimi svetovnimi trgovci z energijo v času naraščajočih cen in pomanjkanja ter eden največjih rudarjev kovin, kot so baker, aluminij in kobalt, ki so ključnega pomena pri izdelavi baterij za električna vozila in drugih alternativnih virov energije.

Podjetje vztraja, da že leta čistijo hiše in da so se, še preden so izvedeli za preiskavo DOJ, izboljšali etiko in skladnost ter sprejeli popravne ukrepe, vključno s kaznovanjem zaposlenih. Generalni direktor Glasenberg je lani odšel, da bi ga zamenjal Gary Nagle, 47, ki se je pridružil Glencoreu leta 2000. V izjavi ta teden je predsednik Kalidas Madhavpeddi vztrajal, da so očistili hišo. "Glencore danes ni podjetje, kot je bilo, ko so se zgodile nesprejemljive prakse, ki so ostal za tem neprimernim ravnanjem."