Azerbajdžanski odgovor na rusko invazijo je vključeval načrte za povečan izvoz energije v Evropo

Avtor: Joseph Hammond

Voditelji Evropske unije so se maja zavezali, da bodo ustavili uvoz ruske energije kot del širših prizadevanj za obsojanje in sankcioniranje Moskve zaradi njene invazije na Ukrajino.

Vstopite v Azerbajdžan, ki se je po začetku vojne zavezal, da bo povečal uvoz zemeljskega plina v Evropo.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je med obiskom v Bakuju julija 2022 dejala: »Ne samo, da želimo okrepiti naše obstoječe partnerstvo, ki zagotavlja stabilno in zanesljivo oskrbo s plinom EU preko južnega plinskega koridorja. Prav tako postavljamo temelje dolgoročnega partnerstva na področju energetske učinkovitosti in čiste energije, saj oboji sledimo ciljem Pariškega sporazuma.«

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je Azerbajdžan opisala tudi kot "ključnega partnerja v naših prizadevanjih za odmik od ruskih fosilnih goriv."

Pravzaprav sta oba cilja v Azerbajdžanu med seboj povezana, tako kot v mnogih državah izvoznicah nafte. Bolj ko bo Azerbajdžan razvijal alternativno energijo za domačo porabo, več bo nafte za izvoz.

Trenutno se večina električne energije v Azerbajdžanu proizvede iz fosilnih goriv, ​​preostanek pa iz hidroelektrarn, kar je ena od prednosti goratega ozemlja Azerbajdžana. Vendar pa njegova geografska lega pomeni, da ima velik potencial tudi za vrsto drugih alternativnih in obnovljivih virov energije. Vetrna energija v državi ima potencial za proizvodnjo 800 MW na leto. Pravzaprav ena zgodba o izvoru za »Baku«, ime glavnega mesta Azerbajdžana, izvira iz »Badi Kube«, kar je iz stare perzijščine prevedeno kot »mesto vetra«.

"V celoti podpiramo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost vseh držav in podpirali smo Ukrajino v tem težkem času," je dejal Khazar Ibrahim, azerbajdžanski veleposlanik v ZDA, v intervjuju za Zenger News. "Zelo pomembno je, da končamo to situacijo z diplomatskimi sredstvi, saj je pomembno tako za regionalni kot globalni mir."

Veleposlanik je obljubil, da bo kljub nedavnemu septembrskemu mejnemu konfliktu z Armenijo še vedno izpolnil svoje globalne zaveze glede povečanja obsega uvoza v Evropo.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je ta mesec dejal, da so se začeli pogovori o širitvi Transjadranskega plinovoda (TAP). Ta plinovod trenutno vsako leto dobavlja 10 milijard kubičnih metrov plina iz azerbajdžanskega polja Shah Deniz v Evropo. Italija predstavlja 8 milijard kubičnih metrov tega uvoza na leto, preostanek pa Grčija in Bolgarija.

Povečan izvoz energije iz Azerbajdžana bo potreboval leta, da bo dosegel zrelost. Drug potencialni vir zemeljskega plina za Evropo je utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Azerbajdžan bo nadaljeval z razvojem novih plinovodnih izvozov v Evropo ne glede na razvoj UZP v Evropi, je dejal veleposlanik.

»Ne govorimo o konkurenci,« je dejal Ibrahim, »več kot je virov, bolje je na splošno za trg. Še posebej v času geopolitične krize stabilnost svetovnega energetskega trga dosegamo s sodelovanjem z našimi partnerji po vsem svetu.«

Veleposlanik je potrdil, da pogovori napredujejo. Dejal je tudi, da bo južni plinski koridor, ki povezuje Azerbajdžan, Gruzijo, Turčijo in Grčijo, ključen za širitev izvoza zemeljskega plina.

»Z EU smo se zavezali, da bomo do leta 2027 podvojili izvoz zemeljskega plina našim partnerjem drugod po Evropi. S trenutnih 10 milijard kubičnih metrov na evropske trge na 20 milijard kubičnih metrov do leta 2027 s povečanjem vsako leto vmes,« je dejal Ibrahim.