Azijska in afriška stran sta si nasprotni v smislu izkušenj glavnega trenerja

Ko je Iran pred svetovnim prvenstvom potreboval novega selektorja, so se obrnili na izkušnje. Carlos Queiroz ima šele tri tekme v trenutnem obdobju v Iranu, vendar svoje igralce že dobro pozna, saj jih je treniral skoraj 100 tekem v prejšnjem obdobju, vključno s turnirji svetovnega pokala 2014 in 2018.

Queiroz, ki je vodil sedem reprezentanc na štirih celinah, je na svetovnem prvenstvu leta 2022 preživel več časa v reprezentanci kot kateri koli drugi trener. To bo njegovo četrto svetovno prvenstvo, saj je leta 2010 vodil tudi Portugalsko.

V nasprotnem tehničnem prostoru za uvod Irana na svetovnem prvenstvu 2018 je bil Francoz Hervé Renard. Takrat je vodil Maroko. Zdaj vodi Savdsko Arabijo, svojo peto reprezentanco. Renard, najbolj znan po svojih uspehih v afriškem pokalu narodov z Zambija in Slonokoščena obala, je pomagal Savdski Arabiji, da se je udobno uvrstila na svetovno prvenstvo, pri čemer je bila na vrhu skupine, v kateri sta Avstralija in Japonska.

Tudi trenerji treh drugih azijskih ekip na svetovnem prvenstvu imajo veliko izkušenj. Glavni trener Južne Koreje Paulo Bento je leta 2014 vodil svojo domovino Portugalsko, Avstralec Graham Arnold pa je vodil Socceroose na več kot 50 tekmah v treh ločenih priložnostih, poleg tega pa je bil pomočnik selektorja Avstralije na svetovnem prvenstvu 2010.

Japonec Hajime Moriyasu in glavni trener Katarja Félix Sánchez sta prav tako trenirala svoji ekipi na več kot 50 tekmah, vsak pa sta trenirala tudi svoje mladinske ekipe, preden sta dobila vodilni položaj. Sánchez je delal v starostnih skupinah od mlajših od 19 let in posledično že skoraj desetletje trenira najboljše katarske igralce, kot sta Akram Afif in Almoez Ali.

Glavni trenerji azijskih udeležencev svetovnega prvenstva imajo v povprečju več kot 100 tekem mednarodnih izkušenj. Afriški glavni trenerji imajo veliko manj izkušenj, z eno izjemo: Senegalec Aliou Cissé.

Cissé vodi Senegal od leta 2015, popeljal jih je na svetovno prvenstvo 2018 in zmagal na Afriškem pokalu narodov 2021. Je eden najbolj izkušenih glavnih trenerjev na svetovnem prvenstvu, vendar imajo trenerji ostalih štirih afriških udeležencev veliko manj izkušenj.

Prvič v zgodovini, vsak Afriška ekipa na svetovnem prvenstvu bo vodil lokalni trener.

Toda ta trend je zelo nov, saj bodo Maroko, Tunizija, Gana in Kamerun leta 2022 zamenjali svojega glavnega trenerja.

V treh od teh štirih primerov je sedanji glavni trener napredoval z mesta pomočnika ali iz ene od mladinskih ekip. Izjema je Maročan Walid Regragui, ki se je avgusta preselil iz domačega Wydada AC in zamenjal Vahida Halilhodžića.

Če bi se kdaj kateri trener počutil težko opravljenega, bi bil to Halilhodžić, ki se je uvrstil na svetovno prvenstvo s Slonokoščeno obalo, Alžirijo in Japonsko, preden je ponovil podvig z Marokom, a je bil trikrat od teh priložnosti zamenjan pred turnirjem. Ob eni priložnosti, ko je uspel voditi na svetovnem prvenstvu, se je z Alžirijo leta 16 uvrstil v osmino finala.

Po zaposlitvi v Maroku je Regragui hitro vrnil ključnega igralca Hakima Ziyecha, ki ga je Halilhodžić opustil, a je ekipo pred tem reprezentančnim premorom treniral le na dveh prijateljskih tekmah septembra.

Ostali trije glavni trenerji so bili imenovani tik pred težkimi tekmami končnice svetovnega prvenstva.

Otto Addo iz Gane je zamenjal Srba Milovana Rajevca, ki je bil sam na tem položaju šele dobre štiri mesece. Addo je bil rojen v Nemčiji, a ganskega porekla, in po uvrstitvi na svetovno prvenstvo je hitro poiskal igralcev v Evropi, ki so bili primerni za Gano kot sta Iñaki Williams iz Athletic Bilbaa in Tariq Lamptey iz Brightona in Hove Albiona.

Rigobert Song in njegova kamerunska ekipa sta se na dramatičen način uvrstila na svetovno prvenstvo, saj sta v zadnji minuti podaljška dosegla gol in premagala Alžirijo. Tako kot Addo je tudi Song svoji ekipi pridružil v Franciji rojenega Georgesa-Kévina Nkoudouja, Enza Ebosseja in Bryana Mbeuma.

Selektor Tunizije Jalel Kadri je zamenjal domačega trenerja Mondherja Kebaierja. Kadri je izgubil samo eno od svojih osmih tekem na čelu in ta poraz je bil proti Favoriti svetovnega prvenstva Brazilija.

Afriške države na svetovnem prvenstvu bodo upale, da bodo njihovi novi trenerji poznavanje lokalnih igralcev nadomestili pomanjkanje izkušenj.

Francoski selektor Didier Deschamps, selektor z najdaljšim stažem na tem svetovnem prvenstvu, je vodil svetovne prvake že na približno 50 tekmah svetovnega prvenstva 2018. Selektor finalistke Hrvaške Zlatko Dalić je bil na drugi strani imenovan le eno tekmo pred končnico za svetovno prvenstvo, podobno kot Rigobert Song, Otto Addo in Jalel Kadri.

Upali bodo na enak uspeh Hrvaške in pokazali, da lahko domači trenerji Afriki prinesejo uspeh na največjem odru.

Vir: https://www.forbes.com/sites/steveprice/2022/11/15/qatar-2022-world-cup-asian-and-african-sides-are-opposites-in-terms-of-head- coach-experience/