Nov dokumentarni film prikazuje človeške zgodbe v ozadju ruske vojne proti Ukrajini

Novi film za oskarja nominiranega režiserja Evgenija Afinejevskega––Svoboda v ognju: Ukrajinski boj za svobodo––premierno prikazan septembra letos na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. To jesen je prišel v Združene države s predvajanjem na filmskem festivalu DocNYC in v Cinema Village v New Yorku, še naprej pa se predvaja v kinematografih.

Uvodni prizor ni podoben ničemur, kar bi lahko pričakovali od dokumentarca o nedavnem poskusu Rusije, da uniči Ukrajino: mladi, ukrajinski stand-up komiki tekmujejo skozi svoje nastope. Hitro postane očitno, da komiki nastopajo pred občinstvom, ki se smeji vojnim šalam v temnem bunkerju v Sumyju, ukrajinskem mestu, ki je pod raketnimi napadi.

"Zgodba ne govori samo o vojni v strelskih jarkih, prikazujemo zgodbe ljudi," je povedal 50-letni Afineevsky, izraelsko-ameriški režiser iz LA, čigar družina je zapustila svoj dom v Kazanu v Rusiji v Izrael v 1990.

V New Yorku smo se srečali z Afinejevskim in enim od njegovih snemalcev, 27-letnim Dmytrom Kozatskyjem, vodjo tiskovne službe bataljona Azov in pripadnikom ukrajinske nacionalne garde. Kozatski je svoje video spretnosti dobro izkoristil, ko se je skupaj s stotinami moških, žensk in otrok, ki živijo v Mariupolu, letos spomladi skoraj tri mesece skrival v oblegani jeklarni Azovstal in dokumentiral, kaj se je tam zgodilo. Kozatskyi ujet redke fotografije in videoposnetek, preden so ga zavzele ruske sile in preživel štiri mesece v ujetništvu. Izpustili so ga v izmenjavi zapornikov 21. septembra. Njegov posnetek obleganega Azovstala, vključno z Anno Zaitsevo – mlado žensko z novorojenčkom, ki odrašča, ne da bi videl nebo in sonce – je ena od zgodb, ki sestavljajo pripoved filma.

Afineevsky je prekaljen, večkrat nominiran režiser številnih dokumentarnih filmov, kot npr Zima v ognju, Kriki iz Sirije, Frančesko, in drugi. V Svoboda v ognju: Ukrajinski boj za svobodo vzel je tisto, kar milijoni ljudi vidijo kot naslov, videoposnetek v velikosti zaslona telefona – in ga povečal na velik zaslon ter prebil novice in statistiko do osebnih zgodb s človeškimi obrazi in glasovi za vsako. Gledalci so priča številnim neprijetnim, zelo resničnim podrobnostim, ki jih redna poročila o vojni ne zagotovijo: grozi v očeh Ukrajincev, ko bombardirajo njihove stanovanjske hiše; njihova kri in solze; njihova imena, njihove glasove, njihove osebne podatke.

Posneto na več lokacijah v Ukrajini – Harkov, Kijev, Sumi in drugi; uredilo približno deset urednikov po vsem svetu v skoraj realnem času, ko se je vojna odvijala––film prikazuje civiliste, ki se skrivajo v zakloniščih proti bombam, glasbenike, ki igrajo violine sredi zračnih napadov pod zemljo, uničene domove, cele soseske, požgane in uničene zaradi ruskega granatiranja, in toliko več. Liki, ki nastopajo v filmu, so ugledni, nekateri celo prepoznavni. Če naštejemo le nekatere, Evgeniy Maloletka, nagrajeni fotoreporter; Natalija Nagorna, ukrajinska vojna dopisnica osrednjega televizijskega kanala 1+1; kot tudi tisti, ki so za kamerami in dokumentirajo na terenu v različnih delih Ukrajine, kot je Oleksandr Yanovsky, videograf z več kot dvema desetletjema, ki snema prizore v rodnem Harkovu.

Zgodbe razkrivajo pravo bistvo vojne: Ukrajinci želijo živeti v neodvisni Ukrajini in bodo še naprej žrtvovali svoja življenja za svojo domovino. Afineevsky, čigar poslanstvo ni samo prikaz človeških zgodb v ozadju vojne, ampak tudi boj proti ruski propagandi, pravi: »Upam, da bo film spodbudil k razmišljanju nekatere ljudi z opranimi možgani. Rusija se ne bori samo proti Ukrajini; Rusija se bori proti svetu, Ukrajina pa ji stoji na poti.«

Na eni točki v filmu Afegneevsky prikaže posnetke uničenih ukrajinskih mest, mrtvih civilistov, ki so jih ubili Rusi, Ukrajincev, ki živijo v neveri, da lahko nekdo tako brutalno bombardira cele soseske in pobija civiliste; soočen z moskovskim Rdečim trgom, ruskimi generali, rusko vojsko, ki paradira pred vzklikajočimi množicami, in navadnimi Rusi v kultnem transu, ki kričijo, da bo ruska vojska zmagala in se borila do konca.

Film pripoveduje, kako je Putinov režim, kot je svet opazoval, sčasoma spremenil Rusijo v fašistično državo. Prikazuje tudi, kako se je Ukrajina leta 2014 po ključni revoluciji Majdana odločila, da bo sledila demokratični poti, da bi spletla globlje vezi z Evropo. In zdaj, potem ko je bil podvržen grozljivi vojni, vojnim zločinom in vsakodnevnim grozotam; Ukrajina se bori za lastno zemljo, suverenost in demokratično prihodnost svojih otrok.

Ruski opravičevalci, pomirjevalci Putina in zanikalci genocida morda ne bodo spremenili svojega stališča, potem ko bodo videli ta zelo resničen, verodostojen film, ki so ga posneli neodvisni kinematografi in novinarji po vsej Ukrajini. Za vse druge pa ta film pokaže, zakaj Ukrajinci ne bodo razmišljali o 'mirovnih pogovorih' z Rusijo, dokler ne bodo mogli govoriti s položaja moči. Vojni zločini, ki jih je zagrešila Rusija v Ukrajini, so nepredstavljivi in ​​svet mora videti, kaj se dogaja v srcu Evrope. Enkrat en gleda Svoboda v ognju, ne more biti neviden.