5 novih poročil kaže, da lahko veter in sončna energija pohabita Putina, varne podnebne cilje

Ker je ruska vojna v Ukrajini poslabšala svetovno energetsko krizo, je nič manj kot pet novih poročil prišlo do podobnih zaključkov o tem, kaj morajo države storiti, da zagotovijo svojo energetsko prihodnost, hkrati pa dosegajo podnebne cilje.

Skratka, vlade morajo podvojiti obnovljive vire energije, močno izboljšati učinkovitost in elektrificirati svoja gospodarstva.

V najnovejšem poročilu je britanski možganski center Ember razkril, da se proizvaja sončna in vetrna energija 10 % svetovne električne energije prvič lani, kar kaže, da je obnovljiva energija začela na novo definirati svetovni elektroenergetski sistem.

Ker so cene nafte in plina po vsem svetu še vedno rekordno visoke, generalni sekretar ZN pa je svetovno »odvisnost« od fosilnih goriv opisal kot »obojestransko zagotovljeno uničenje,” Ember je ugotovil, da se je proizvodnja sončne energije lani povečala za 23 %, medtem ko se je električna energija iz vetra po vsem svetu povečala za 14 % – stopnja sprememb, ki bi lahko postavila svet na pot, da izpolni svoje zaveze glede podnebnih sprememb.

Več kot 50 držav, vključno s petimi največjimi svetovnimi gospodarstvi, je leta 2021 proizvedlo več kot desetino svoje električne energije iz vetra in sonca. Sedem držav, vključno s Kitajsko, je prvič doseglo ta 10-odstotni prag. Medtem so tri države – Danska, Luksemburg in Urugvaj – pridobile več kot 40 % električne energije iz vetra in sonca.

Toda morda najbolj presenetljiva je bila širina spremembe v proizvodnji električne energije, saj se vetrna in sončna energija zdaj povečujeta v skoraj vseh regijah. Od izbruha pandemije koronavirusa leta 2020 so Nizozemska, Avstralija in Vietnam doživele največje preobrazbe svojih električnih sistemov, pri čemer je vsaka država več kot 8 % svoje proizvodnje električne energije preusmerila s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.

"Ukrajina bi morala biti prelomna točka, ki bi vladam omogočila, da si prizadevajo za naložbe v obnovljive vire energije," mi je povedal globalni vodja družbe Ember Dave Jones. »Želijo domačo oskrbo z električno energijo; želijo zmanjšati odvisnost od teh dragih fosilnih goriv; cena [zemeljskega] plina se je podražila 10-krat. Zato bi morali narediti vse, kar je v njihovi moči, da preklopijo."

Samo dan prej je poročilo Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) poudarilo trojno grožnjo visokih cen fosilnih goriv, ​​skrbi glede energetske varnosti in nujnosti podnebnih sprememb ter utemeljilo množično pospešitev proizvodnje čiste energije. 40 % svetovne mešanice energetskih virov do leta 2030.

VEČ OD FORBESOd leta 2014 je Združeno kraljestvo kupilo dovolj ruske nafte in plina za plačilo 8,000 bojnih tankov T-14By David Vetter

V pripombah, ki spremljajo njegovo agencijo Analiza obetov za leto 2022, je dejal generalni direktor IRENA Francesco La Camera: »Danes se vlade soočajo z več izzivi energetske varnosti, gospodarskega okrevanja in cenovne dostopnosti računov za energijo za gospodinjstva in podjetja. Številni odgovori so v pospešenem prehodu … Naložbe v novo infrastrukturo fosilnih goriv bodo le zaklenile negospodarske prakse, ohranile obstoječa tveganja in povečale grožnje podnebnih sprememb.”

Ob ugotovitvi, da približno 80 % svetovnega prebivalstva živi v državah, ki so odvisne od uvoza fosilnih goriv, ​​je La Camera nadaljevala: »Nasprotno pa so obnovljivi viri na voljo v vseh državah, kar ponuja izhod iz odvisnosti od uvoza in omogoča državam, da ločijo gospodarstva od stroški fosilnih goriv, ​​ki spodbujajo gospodarsko rast in nova delovna mesta."

Vendar ta preobrazba ne bi bila poceni. IRENA je dejala, da bi bile potrebne skupne naložbe v višini 5.7 bilijona dolarjev iz leta v leto, kar je približno 6 % svetovnega gospodarstva, številka, zaradi katere bi se konzervativni ekonomisti in politiki zagotovo odvrnili. Toda čeprav bi takšen izdatek zahteval vizijo in nemalo usklajenega političnega poguma, je agencija ugotovila, da bi prinesla »konkretne socialno-ekonomske in socialne koristi«, hkrati pa bi dodala približno 85 milijonov delovnih mest po vsem svetu – sklepe, ki jih podpirajo nekateri ugledni ekonomisti, vključno z Nobelovim nagrajencem Josephom Stiglitzom.

Hkrati tri nova poročila iz Evrope ponujajo nekaj, kar se približuje konsenzu o tem, kaj bo potrebno, da se EU loči od odvisnosti od ruskega plina in zagotovi energetsko neodvisnost.

Finsko podjetje za energetske storitve Wärtsilä je ugotovilo, da bi Evropa lahko s podvojitvijo svojih naprav za vetrno in sončno energijo prihranila 360 milijard dolarjev stroškov energetskih sistemov, hkrati pa zmanjšala emisije toplogrednih plinov in porabo zemeljskega plina.

Glede na Poročilo Wärtsilä, objavljeno v torek, bi lahko »ambiciozen pristop« zmanjševanja evropskega deleža obnovljive energije s sedanjih 33 % na 60 % do leta 2030 povzročil tudi znižanje računov za energijo, tako kratkoročno kot dolgoročno, za kar 10 %.

"Do leta 2030 lahko Evropa prepolovi emisije in porabo plina v svojem energetskem sektorju," je dejal Sushil Purohit, predsednik Wärtsilä Energy. »Vse to bi se pred desetletjem zdelo nepredstavljivo. Kljub temu je kombinacija strmo padajočih stroškov tehnologije, nujnosti odmika od fosilnih goriv in podnebnega izziva postala politično sprejemljiva in ekonomsko smiselna.

VEČ OD FORBESEvropa namerava letos zmanjšati porabo ruskega plina za 2/3 in pospešiti zelene ciljeBy David Vetter

Ta analiza je vroča za petami a skupno poročilo, objavljeno prejšnji teden s strani nevladnih organizacij Bellona, ​​E3G in projekta pomoči regulativi ter Ember, ki je ugotovil, da bi čista energija s pravo podporo lahko nadomestila 66 % ruskega plina v EU še hitreje – do leta 2025.

Pomembno je, da so skupine povedale, da bi bilo z naložbami v energetsko učinkovitost in obnovljive vire ta prehod mogoče doseči brez razširitve energije iz premoga, poleg tega pa EU ne bo potrebovala nove infrastrukture za zemeljski plin, kot so terminali za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina. Da bi to dosegli, bi morale države EU na energetsko učinkovitost gledati kot na „prednostno nalogo energetske varnosti“ in v skladu s tem uvesti politike. Raziskovalci so dejali, da bi bila podpora uvajanju obnovljivih virov energije in elektrifikacije z "naložbenimi programi, administrativno racionalizacijo in boljšim trgom za prožnost na strani povpraševanja ter dolgoročnimi pogodbami" nujna.

Tudi prejšnji teden je nemški možganski center Agora Energiewende predlagal 15 dejanj da bi lahko EU v svoj načrt RePowerEU uvedla – strateški energetski načrt opisano v tem stolpcu— zmanjšati odvisnost od ruskega plina in se hkrati držati globalnih podnebnih ciljev.

Ti vključujejo elektrifikacijo industrijskih procesov in ogrevanja v zgradbah in domovih ter hitro povečanje prilagodljivosti električnega omrežja ter proizvodnjo vetrne in sončne energije v petih letih. Če povzamemo, je Agora ugotovila, da bi njena priporočila lahko privedla do 32-odstotnega zmanjšanja celotne porabe plina do leta 2027.

Matthias Buck, evropski direktor Agora Energiewende, je izjavil: »Potrebni ukrepi za trajno zmanjšanje porabe fosilnega plina gredo z roko v roki s tem, kar je potrebno za dosego podnebnih ciljev EU. EU mora zdaj zagotoviti, da bo RePowerEU pospešil energetsko učinkovitost in širitev obnovljivih virov, da bi dosegel energetsko suverenost.

Dave Jones iz Emberja je dejal, da dejstvo, da svet že desetino električne energije dobiva iz vetra in sonca, dokazuje izvedljivost zamenjave fosilnih goriv, ​​ki povzročajo podnebne spremembe, v razmeroma kratkem času – kar kaže, da so načrti, ki so jih pripravile raziskovalne skupine, ne le zaželeno, ampak izvedljivo.

"Veter in sonce zdaj preoblikujeta svetovni energetski sistem, pri čemer je prehod na električno energijo že v teku," je opozoril. Vendar je opozoril, da je treba obnovljive vire energije uporabiti z "blikovno hitrostjo" in v "herojskem obsegu".

"Voditelji se šele prebujajo pred izzivom, kako hitro morajo preiti na 100-odstotno čisto elektriko," je zaključil.