Prevzem Credit Suisse s strani UBS prinaša nekaj dobrega in slabega za kripto

V nedeljo, 19. marca, se je s prevzemom največje švicarske banke UBS končala 167-letna zgodovina bančnega velikana Credit Suisse. Pod pritiskom švicarske vlade je UBS prevzel svojega slabega konkurenta za 3 milijarde švicarskih frankov (3.25 milijarde dolarjev) – manj kot polovico 8 milijard dolarjev tržne vrednosti Credit Suisse le dva dni pred tem, v petek, 17. marca. 

Dan kasneje, 20. marca, so delnice Credit Suisse v evropskem trgovanju padle za več kot 60 %, UBS pa za 9 %.

Za pokritje morebitnih izgub, ki bi jih UBS lahko utrpel v poslu, bo švicarska vlada zagotovila 10 milijard dolarjev. Švicarska centralna banka bo bankam dala na voljo tudi 108 milijard dolarjev posojila zaradi stečaja.

Švicarska publikacija Neue Zürcher Zeitung je prevzem označila za »največji gospodarski potres v Švici od reševanja UBS leta 2008 in ukinitve Swissaira leta 2001«. Reševanje bi moralo preprečiti krizo, ki bi se razširila na druge banke, podobno tisti, ki se je zgodila pred 15 leti po bankrotu Lehman Brothers v ZDA. Prevzem Credit Suisse je bil "nujen" ne le za Švico, ampak za stabilnost celotnega svetovnega finančnega sistema, je trdil predsednik Švicarske konfederacije Alain Berset.

Milijardna združitev čez vikend

Dogovor je na švicarskem političnem prizorišču sprožil mešane odzive. Svobodna demokratska stranka Švice (FDP) je to pohvalila in izjavila, da je bil prevzem nujen, da bi se izognili hudi škodi Švici kot finančnemu in gospodarskemu središču.

Kritike so prišle od sopredsednika Socialdemokratske stranke Švice Cédrica Wermutha, ki je tweeted da se od finančne krize leta 2008 ni nič spremenilo. "Celoten finančni sistem je bolan in absurden," je dejal in dodal, da mora država znova vstopiti in ga rešiti.

Marcel Fratzscher, predsednik nemškega inštituta za ekonomske raziskave, meni, da bi lahko prevzem pripeljal do ene velikanske banke, ki bi v primeru navideznega propada povzročila nestabilnost na vseh področjih.

V intervjuju za Die Tageszeitung je nemški ekonomist dejal, da trenutne razmere niso niti približno tako zaskrbljujoče kot pred svetovno finančno krizo leta 2008. presenetila in privedla do ogromnih izgub.«

Z drugimi besedami, problem danes »ni sistemska soodvisnost med finančnimi institucijami ali neustrezna likvidnostno-kapitalska oskrba, temveč nenavadno agresivna denarna politika«.

„Regulativni pritisk se bo verjetno povečal“

"Ta prevzem Credit Suisse s strani UBS je mnoge spravil v globok šok," je dejala Olga Feldmeier, soustanoviteljica švicarske naložbene platforme Smart Valor, v pogovoru za Cointelegraph. Do leta 2014 je bila izvršna direktorica in vodja prodaje v dejavnosti upravljanja premoženja pri UBS.

»Da v banki ne gre najbolje, se je vedelo že dolgo. A kdo bi si mislil, da bo banka, ki je bila nekoč vredna 80 milijard dolarjev, predmet 3 milijarde dolarjev vrednega prevzema s strani njenega večnega tekmeca UBS?« Po besedah ​​Feldmeierja šokiranih ni samo 50,000 zaposlenih. Posojilodajalci so bili prizadeti še močneje, zlasti tisti s posebno visokokakovostno vrsto obveznic – tako imenovanim dodatnim temeljnim kapitalom.

Nedavno: najboljše in najslabše države za kripto davke – plus nasveti za kripto davke

A na vprašanje, kakšna bi bila alternativa, se je Feldmeier strinjal, da bi bile brez tega prevzema posledice katastrofalne. »Navsezadnje, kje je varno, če gre ena izmed 30 sistemsko pomembnih – in to švicarskih – bank v stečaj? Pri sistemskem bančnem begu niti Evropska centralna banka niti Fed ne bi mogla pomagati.«

Mauro Casellini, član upravnega odbora združenja CCA Trustless Technologies Association in do januarja 2023 izvršni direktor Bitcoin Suisse Liechtenstein ter vodja Bitcoin Suisse Europe, je delil podobno mnenje.

Za Cointelegraph je dejal, da je prav, da so vlada in regulatorji v Švici hitro ukrepali, da bi našli rešitev z najmanjšim možnim negativnim vplivom na trg.

»Čeprav so bili že nekaj časa znaki, da stvari v Credit Suisse ne potekajo gladko, je bilo zunanjim osebam težko videti, kako kritične so bile razmere. Prezgodaj je reči, ali je bila to prava rešitev, vendar je sama velikost te nove 'super banke' impresivna in regulativni pritisk se bo verjetno povečal,« je dejal Casellini.

Dobra in slaba

Bančna kriza je prinesla nekaj dobrega in nekaj slabega za kripto. Kljub negativnemu makroekonomskemu razvoju se je kripto trg dobro odrezal, ko je odjeknila novica, da bo UBS prevzela Credit Suisse. Bitcoin (BTC) je zmagal na kriptovaluti s 15.5-odstotnim porastom (28,671. marca je dosegel 22 $). Eter (ETH) je pridobil 3.9 %. Zaradi dviga cen BTC so se tečaji delnic podjetij za rudarjenje bitcoinov, ki kotirajo na borzi, od začetka leta dvignili za kar 120 %.

Feldmeier pravi, da je to pozitiven pojav za kripto borze, tako velike kot majhne. "Več trgovanja, večja prodaja, nekaj dolgo zamujenega vetra ne bi škodovalo naši industriji," je dejal Feldmeier. "To prav tako povečuje gotovost, da cikel bitcoina drži tisto, kar obljublja - namreč naslednji bikovski skok okoli razpolovitve bitcoina marca 2024."

Izguba zaradi strank in vlagateljev v tradicionalnih finančnih institucijah bi lahko pozitivno vplivala na kripto trg, saj se vlagatelji obračajo na alternativna sredstva, kot so kriptovalute.

Prevzem Credit Suisse in dejstvo, da se bančna panoga po vsem svetu sooča s številnimi različnimi tveganji in izzivi, imata tudi negativno stran. Banke so še vedno pomembni partnerji za kripto podjetja. Če bankam ne bo šlo dobro, bodo še manj pripravljene sodelovati s kriptopodjetji ali zvišati provizije, kar pa kriptoindustriji ne bo olajšalo življenja.

Nedavno: Biti ali ne biti: Etika, demokracija in morala v nastajajočem metaverzumu

Nedavno zaprtje fiat bank na in zunaj rampe, kot sta Silvergate in Signature, ki mu je sledil propad Credit Suisse, je ustvarilo "znatna tveganja za kripto trg," je dejal Casellini. Po mnenju strokovnjaka je bilo treba »obravnavati vprašanja, kot so regulacija, varnost in preglednost, da bi zgradili zaupanje z vlagatelji in zagotovili dolgoročno sposobnost preživetja trga. Regulacija bo naši industriji dolgoročno pomagala zgraditi uspešno in bolj decentralizirano alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu.«

Casellini pričakuje tudi več izzivov in tveganj v prihodnosti zaradi spreminjajoče se pokrajine obrestnih mer in dodatnih zahtev za banke.

"Zanimivo bo videti, kako se bodo odzvale vlade in zlasti nacionalne banke in ali bodo rešile banke v težavah ali jih pustile propasti."