The Cryptonomist je imel priložnost intervjuvati dr. Paola Tasca, univerzitetnega profesorja na UCL (University College of London) ter ustanovitelja in predsednika DLT Science Foundation in UCL Center for Blockchain Technologies.
Po obisku dogodka P2P Financial System 2023 na sedežu Banke Italije v Rimu, ki ga je organiziral sam dr. Paolo Tasca, smo imeli priložnost govoriti z njim, da bi bolje razumeli funkcionalnosti, razvoj in prihodnost cvetoče tehnologije veriženja blokov.
V intervjuju smo poskušali ekstrapolirati mnenje in vizijo dr. Tasca o blockchainu.
Poskušali smo zajeti več tem, saj je to tako pomembna tehnologija za prihodnost financ.
Kot prvo vprašanje sem želel začeti z osebnim vprašanjem: verjetno ste eden najpomembnejših predstavnikov raziskav na področju tehnologij veriženja blokov. Zakaj ste se odločili za to pot?
»Odšel sem leta 2011, potem ko sem doktoriral na ETH Zürich, ker sem se približal kripto svetu. Takrat je bitcoin predstavljal 90 % celotnega kripto ekosistema, digitalnih valut pa je bilo le okoli ducat. To nastajajoče gospodarstvo me je očaralo iz dveh razlogov.
Prvi je bil, da so bili podatki brezplačni, in če ste ekonomist in delate s podatki in različnimi modeli, je bilo gospodarstvo, kot je decentralizirano, 'Pandora', velika priložnost. Bilo je zelo zanimivo, saj mi je dalo način, da s pomočjo teh podatkov analiziram nastajajoče gospodarstvo in razlike s tradicionalnimi financami.
Drugi razlog je bil, da je v tem nastajajočem gospodarstvu obstajal monopol, ko je šlo za kripto borze. Bilo je zelo malo platform, ki so ponujale to posebno storitev, z dobrimi 70 odstotki obsega, ki jih je obravnavala samo ena platforma. Moja motivacija je bila torej zgraditi kripto borzo na švicarskem trgu, kjer sem delal.
Tako lahko rečem, da sem iskal prvi pristop, tako z znanstvenega kot tudi s podjetniškega vidika. Želel sem ustvariti infrastrukturo, ki bi ustvarila rampo med tradicionalnim in digitalnim gospodarstvom.«
Temelj vašega dela je očitno raziskovanje in razvoj blockchain-tehnologij. Kako pomembno je ob tem v mislih sodelovanje vlade pri razvoju in raziskavah? Kako pomembno je zaupanje v institucije?
»To je zelo pomembno. Ni bilo naključje, da je bila prva uporaba blockchaina (DLT) decentralizirana oblika valute. Obstaja več aplikacij blockchaina, ki jih je mogoče razviti, a prva je bila Bitcoin.
Ker gre za finančno aplikacijo, sem vedno mislil, da bo imela moteč vpliv na finančni trg, ki je eden najbolj reguliranih trgov na svetu. Zato sem bil vedno zagovornik dialoga med mojimi regulatorji in inovatorji, ko gre za kripto svet.
Ker imate na eni strani akterja, ki si prizadeva za inovacije (nove oblike financ, plačila, valute), na drugi strani pa imate regulatorja z vladnim mandatom, ki je dolžan ohranjati finančno stabilnost in zaupanje v valuta, ki jo je izdala centralna banka (ob upoštevanju vseh drugih državnih organov, ki obstajajo).
Vedno sem poskušal predlagati dialog med tema dvema akterjema, tako da je bila prva konferenca P2P organizirana leta 2015 v Nemški centralni banki in takrat je bila to nadrealistična pokrajina v primerjavi z danes.
Uspelo mi je združiti popolnoma drugačno publiko, bili so ljudje anarhističnih in antikapitalističnih okolij in hkrati institucije v oblekah in suknjičih z dvojnim zapenjanjem.
Ta dva svetova sta se v zadnjih 10 letih zelo zbližala, kljub veliki dihotomiji med njima.«
Torej mislite, da gremo v pravo smer?
»Odvisno, zanimivo je opazovati, kajti če se ti dve realnosti srečata na sredini, potem se temu lahko reče prava smer. Če pa obstaja neravnovesje na točki, kjer se srečata, potem mislim, da to ni prava smer.
Mislim, da gremo proti institucionalizaciji tega, kar je bil 'anarhistični' model zgodnjih gibanj za spodkopavanje tradicionalnih financ.
Vidim konformacijo stran od tradicionalnega modela, na primer, poglejte institucije, kot je BlackRock, ki vstopajo v svet bitcoinov prek promptnih ETF-jev.
Torej vprašanje, ali gre pristop, ki se dogaja, dejansko v pravo smer, imam nekaj dvomov.
Saj ne, da sem antikapitalistični anarhist, ampak vsi se moramo spomniti, da smo institucije, ki obstajajo danes, oblikovali sami v družbeno-ekonomskem kontekstu, ki je bil zelo drugačen od tega, ki ga imamo zdaj.
To pomeni, da bi morali imeti miselno elastičnost za prilagajanje institucij novemu svetu, kako naj bi te institucije preoblikovali?«
Ena najbolj trendovsko razvijajočih se tehnologij v zadnjem letu je nedvomno umetna inteligenca. Ali obstaja možnost integracije z blockchainom? Ali bo mogoče to tehnologijo in AI združiti v bližnji prihodnosti?
»Ne gledamo samo na blockchain, ampak kar zadeva digitalne tehnologije, smo kot fundacija financirali nov raziskovalni center, ki je v nastajanju.
Cilj je razvoj in promocija decentralizirane oblike umetne inteligence, smo še na začetku, a je zanimanja zanjo veliko. Dejansko je cilj več verig blokov, med najpomembnejšimi, vnesti umetno inteligenco v svojo arhitekturo, zasnovano pred nekaj leti.
Konvergenca obeh lahko povzroči preobrazbe v protokolih ali arhitekturah upravljanja. Lahko bi celo povzročil nove verige blokov, drugačne od tistih, ki smo jih poznali doslej.«
Uporaba blockchaina je bila pogosto postavljena pod vprašaj z vidika okoljske trajnosti. Zlasti tehnologije 'dokaz o delu' so bile kritizirane zaradi pretirane porabe energije. Ali obstaja način za uporabo te tehnologije brez tako velikega vpliva na okolje?
»Na UCL smo z mojo ekipo izvedli več študij o vplivu blockchaina na okolje.
Energijo, ki jo porabi Bitcoin, smo primerjali z energijo, ki jo porabijo vsi drugi večji sistemi za dokazovanje vložkov (PoS).
Izumili smo nove modele za merjenje energijskega vpliva teh blokovnih verig, parametriranega s številom transakcij na sekundo. Študija kaže, da je več verig blokov ogljično nevtralnih in negativnih.
Argument, da verige blokov niso trajnostne, je treba ovreči. Tako zelo, da se je celo Bitcoin v zadnjih letih usmeril k obnovljivim oblikam energije. To dokazuje več študij.
Na začetku je bilo več poročil o porabi bitcoina, kar je takrat zagotovo držalo, zdaj pa ni več tako.
Razvoj teh tehnologij je treba skrbno preučiti.
Blockchain podjetja veliko pozornosti namenjajo tudi standardom ESG (okoljski, socialni in upravljavski).
Sam Ethereum je bil s prehodom na dokazilo o deležu simbol te spremembe, ki jo ima industrija. Tako da s tega vidika tega ne vidim več kot problem, ampak kot uspešen poskus izboljšanja.
Dodam lahko, da bomo mi kot DLT Science Foundation kmalu predstavili nadzorno ploščo izdelkov, ki jih je ustvarila naša obveščevalna enota, in med temi izdelki je eden, ki bo opravil sledenje in uvrstitev, da bi ustvaril zdravo konkurenco med različnimi verigami blokov. Nekakšna ocena glede na meritve porabe.”
Za konec, ali menite, da bo tehnologija blockchain spremenila svet? Kaj pričakujete v prihodnjih letih?
»Zelo me čudi splošna nezainteresiranost družbe in pomanjkanje izobraženosti o teh novih tehnologijah.
Italija je, mimogrede, ena najmanj izobraženih držav glede finančne pismenosti, učinki pa bodo vidni kasneje.
Gremo proti globalnemu napredku in večina državljanov nima pravih orodij za prilagajanje. Tudi mediji, pa ne sektorski, ampak bolj mainstreamovski, se o tem ne trudijo dovolj govoriti, niti na splošno.
Zdi se mi, da so škandal FTX v splošnejših medijih povezovali z bitcoini in ga imenovali še ena 'prevara z bitcoini'. V resnici vemo, da je šlo za 'računovodsko goljufijo', ki ni imela nobene zveze z Bitcoinom in kripto svetom na splošno”. Obstaja nevednost, ki ustvarja napačne informacije.
Če bo ta razkorak še naraščal, v prihodnosti ne bo majhnih težav, ne bo prostora za prave inovacije.
Jaz kot vodja te fundacije in kot univerzitetni profesor ter vi kot mediji imamo moralno dolžnost, da skušamo zmanjšati ta razkorak. Z informativnimi programi, izobraževanjem itd.
Poskuša izobraževati ne le udeležence na trgu, ampak tudi običajne ljudi. Rad bi videl več festivalov in več konferenc, ki bi govorile o teh novih tehnologijah.
Pričakujem eksponentno rast sprejemanja tehnologije, vendar le, če bo ta vrzel v izobraževanju zapolnjena.«
Vir: https://en.cryptonomist.ch/2023/10/22/understanding-blockchain-dr-paolo-tasca/