Blockchain lahko izboljša sledljivost pri globalnem ravnanju z odpadki

Ravnanje z odpadki je nedvomno eden največjih svetovnih izzivov. Poročila kažejo, da 33 odstotkov trdnih odpadkov, proizvedenih v urbanih območjih, ni odloženih na okolju prijazen in varen način. Eno od takšnih poročil omenja, da bi lahko tveganja, povezana s tem, zmanjšali s tehnologijo veriženja blokov. Trenutno se tehnologija v veliki meri uporablja v sektorju kriptovalut.

Blockchain in IoT skupaj sta lahko koristna za ravnanje z odpadki

Članek, ki ga je objavil MDPI, založnik odprto dostopnih znanstvenih revij, ga opisuje kot "nov pristop k izzivom okoljske trajnosti in odgovornosti v našem sodobnem svetu." Soavtorji prispevka so Katarzyna Bulkowska, Magdalena Zielińska in Maciej Bułkowski.

Blockchain je preprosto tehnologija porazdeljene knjige (DLT), ki beleži informacije v enotah, imenovanih bloki. Deluje podobno kot Google Docs, spletni urejevalnik besedil. Ko je povezava do dokumenta v skupni rabi, lahko vsi dostopajo do podatkov v osnovnem dokumentu. Blockchain deluje na podobnem konceptu, pri čemer informacij, ki se vnesejo v blok, ni mogoče manipulirati.

Integracija tehnologije z ravnanjem z odpadki bi lahko postala pomemben del razvoja pametnih mest. V dokumentu je poudarjeno, da je lahko združitev interneta stvari (IoT) z verigo blokov za to koristna. Medtem ko prvi lahko zbira podatke v realnem času, bi drugi poskrbel za varnost in nespremenljivost.

Glede na to, da je blockchain zaščiten pred posegi, se lahko izkaže za boljšega od centraliziranih sistemov. Prispevek ugotavlja: "Za razliko od trenutnih centraliziranih sistemov za upravljanje podatkov o odpadkih, ki so občutljivi na namerno ali nenamerno poseganje, te zmogljivosti sledenja izboljšujejo celovitost procesa."

Glede na študijo bo sledenje določenim vrstam zdravstvenih odpadkov lahko postalo lažje prek verige blokov. To bi lahko povečalo tudi varnost ljudi. Na vreče za smeti bi lahko pritrdili senzorje, ki bi razlikovali med nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Podatki, ki jih prenašajo senzorji, se nato pošljejo v verigo blokov za sledenje.

Kot del raziskave v dokumentu je omenjen tudi Green Deal Evropske komisije. Pobuda je bila odobrena leta 2020 z namenom, da Evropska unija (EU) do leta 2050 postane ogljično nevtralna. Ursula von der Leyen, predsednica komisije, si jo je zamislila kot »trenutek človeka na luni«.

Članek zaključuje, da bi "tehnologija veriženja blokov lahko spremenila igro pri ravnanju z odpadki z obravnavanjem vprašanj slabega upravljanja, okoljske škode in neučinkovitosti."

Podatki Svetovne banke, mednarodnega denarnega organa, poudarjajo, da letno nastaneta skoraj 2 milijardi ton trdnih odpadkov. Številka naj bi do leta 3.40 narasla na 2050 milijarde ton na leto. Severna Amerika ostaja največji proizvajalec odpadkov na prebivalca na svetu, sledita ji Evropa in Azija.

E-odpadki so postali najhitreje rastoči segment svetovne proizvodnje odpadkov. Razpoložljivi podatki kažejo, da je bilo leta 53.6 ustvarjenih 2019 milijona ton, le 17.4 odstotka pa recikliranih. Poleg tega se reciklira 32 odstotkov svetovnih trdnih komunalnih odpadkov. Trenutno je v Združenih državah več kot 3,000 aktivnih odlagališč.

Anurag dela kot temeljni pisec za The Coin Republic od leta 2021. Rad razgibava svoje radovedne mišice in raziskuje globoko v temo. Čeprav pokriva različne vidike kriptoindustrije, je zelo navdušen nad Web3, NFT-ji, igranjem iger in Metaverse in si jih predstavlja kot prihodnost (digitalnega) gospodarstva. Bralec in pisec po duši, zase pravi, da je "povprečen kitarist" in zabaven nogometaš.