Evropski parlament sprejema zakone o preprečevanju pranja denarja, ki urejajo bitcoine na podlagi vprašljivih predpostavk

Evropski parlament je sprejel nov sveženj zakona o preprečevanju pranja denarja, ki povečuje zahteve glede poročanja ponudnikov storitev kripto sredstev (CASP) pri pošiljanju in prejemanju „anonimnih“ plačil med denarnicami, ki jih gostijo sami, in ponudniki skrbniških storitev, poleg omejitev gotovinskih transakcij in ustanavljanja „centralne nadzorne agencije“, ki bo razvila regulativne tehnične standarde.

V skladu z novimi zakoni bodo morali EU CASP-ji opraviti skrbni pregled strank pri transakcijah, ki izvirajo iz samoskrbniških denarnic za transakcije pod 1000 EUR, in izvajati dodatne ukrepe KYC za transakcije nad 1000 EUR. Zakoni dodatno urejajo delovanje ponudnikov storitev skrbniške programske opreme brez KYC in uporabo kovancev za zasebnost, s čimer CASP-jem dejansko prepovedujejo ponujanje sredstev za zasebnost. Ponudniki programske in strojne opreme za samostojno skrbništvo so izvzeti iz predpisov.

Resolucija, ki jo je Evropski parlament sprejel v sredo, predpostavlja, da "[p]anonimnost, povezana z nekaterimi produkti elektronskega denarja, jih izpostavlja tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma," in "[p]a anonimnost kriptosredstev jih izpostavlja tveganja zlorabe v kriminalne namene.«

Medtem ko se je zdelo, da zakonodajalci nimajo težav pri navajanju številk celotne dejavnosti pranja denarja v prvotnem predlogu – v razponu od 2 do 5 % svetovnega BDP –, pa tudi glede lastne neučinkovitosti – skoraj 99 % kriminalnih dobičkov se izogne ​​zaplembi – tisti, ki iščejo številke ki potrjujejo »vse večjo uporabo kriptosredstev (kot je Bitcoin) za namene pranja denarja«, ostane povezava do Investopedije, ki pojasnjuje, kaj je Bitcoin.

Vsi vedo: kripto je za pranje denarja. Toda ali lahko kdo to dokaže?

Z novim zakonodajnim paketom so okviri EU za AML/CFT posodobljeni, da se uskladijo s posodobljenimi priporočili, ki jih je izdala Projektna skupina za finančno ukrepanje – medvladni organ, ki ga je leta 7 ustanovil G1989 za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

V skladu s postopki FATF so priporočila FATF oblikovana na podlagi ocen AML in CFT, ki jih izvajajo regionalni organi FATF (FSRB), MDS in Svetovna banka, da bi »pravočasno pripravili objektivna in točna poročila visokega standarda«, »[e ]zagotoviti, da obstajajo enaki konkurenčni pogoji, pri čemer so poročila o medsebojnem ocenjevanju (MER), vključno s povzetki, dosledna, zlasti v zvezi z ugotovitvami, priporočili in ocenami," in "[e]zagotoviti, da obstajata preglednost in enakost obravnave v smislu procesa ocenjevanja za vse ocenjene države.«

Zadnje letno poročilo EU FSRB 2021, ki ga je aprila 2023 izdal MONEYVAL Evropske komisije, se začne z uvodom predsednika, ki poudarja, da »dobro je znano, da so pralci denarja zlorabljali kriptovalute od njihove ustanovitve pred desetletjem, sprva za prenos in prikrivanje dobička od trgovine z mamili. Dandanes njihove metode postajajo vse bolj izpopolnjene in vse večje.«

Vendar se zdi, da poročilo MONEYVAL-a ne podpre svojih trditev z zadostnimi podatki, temveč zgolj ugotavlja napredek pri izvajanju predpisov o virtualnih sredstvih. Poročilo poudarja, da bo »študija tipologij za leto 2022 posvečena izključno trendom pranja denarja v kriptovalutah«, kar nakazuje, da v času pisanja takšne študije ni bilo.

Zdi se, da tudi tipološko poročilo MONEYVAL o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma v svetu virtualnih sredstev ne daje dokončnih odgovorov o pomenu kriptovalut v prizadevanjih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma; Namesto tega prek delovnih skupin analizira uporabo in učinkovitost obstoječih predpisov AML.

Predvsem poročilo o tipologijah navaja, da se "na nacionalni ravni analiza tveganja sektorja močno opira na odgovore, ki jih prejmejo organi iz samega zasebnega sektorja, pri čemer je nadzornik sprejel zelo malo ukrepov za preverjanje dejstev." Nadalje ugotavlja, da ocene tveganja "niso poglobljene".

Zadnje poročilo IMF o politikah za kripto sredstva daje podobne izjave, ki namigujejo na pomanjkanje preverljivih podatkov o tveganjih kriptovalut pri financiranju terorizma, boju proti denarju in finančni zlorabi, pri čemer je navedeno, da »takšni vplivi niso bili posebej raziskani v zvezi s kripto-sredstvi. sredstva«. Novo poročilo IMF, objavljeno ta teden, ki poskuša analizirati čezmejne tokove v bitcoinih, navaja, da je "merjenje čezmejnih tokov bitcoinov zahtevno in trenutno možno le z nizom netrivialnih predpostavk."

Poročilo IMF o globalni finančni stabilnosti za leto 2024 nasprotno navaja specifične podatke, vendar skupni znesek kriptosredstev, ki so jih prejeli hekerji z izsiljevalsko programsko opremo, ocenjuje na približno 1100 milijonov dolarjev – zgolj 0.061 % tržne kapitalizacije kriptovalute v višini 1.8 bilijona dolarjev.

Poročilo Svetovne banke iz leta 2023 o izkušnjah, pridobljenih s prvo generacijo ocen tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, je ugotovilo, da »nekatera nova vprašanja niso bila zajeta v zadnji NRO, kot je VA [virtualno sredstvo] […]«, in da bi morala zagotoviti, da "organi in zasebni subjekti zagotovijo več podatkov za vnos" in "ocenijo več tveganj, kot so VASP."

Publikacija Svetovne banke iz leta 2022 o nacionalnih ocenah tveganja pranja denarja sploh ne omenja kriptovalut, razen ugotovitve, da bi bilo treba virtualne valute "nadaljnje preučiti". Članek »Nezakoniti tokovi transakcij: koncepti, meritve in dokazi«, objavljen v reviji World Bank Research Observer leta 2020, prav tako ne omenja virtualnih sredstev, bitcoinov ali kriptovalut.

Dokumenti, ki jih je objavila Svetovna banka o sprejemanju kripto sredstev, tudi ne zagotavljajo veliko boljšega vpogleda v vplive kriptovalut na prizadevanja za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma – dokumenti »Dejavnost kripto sredstev po vsem svetu« in »Kaj digitalni denar pomeni za nastajajoče trge in gospodarstva v razvoju?" preprosto napotite bralce na obstoječa priporočila FATF.

Dokument Svetovne banke "Dešifriranje mednarodnih kapitalskih tokov nove dobe" navaja en sam akademski članek o učinkih kriptovalut na pranje denarja, ki trdi, da je ugotovil, da je "približno ena četrtina uporabnikov bitcoina vpletenih v nezakonite dejavnosti." Medtem ko obstaja veliko znanstvenih člankov, ki poskušajo oceniti pomen kriptovalut v tokovih nedovoljenih transakcij, akademiki na splošno dvomijo o točnosti uporabljenih metodologij in trdijo, da so ugotovili več kot 92-odstotne stopnje napak pri običajno uporabljenih hevristikah. Zlasti metode, ki temeljijo na vedenju uporabnikov, se trdijo kot "najbolj nezanesljive" in sklepajo, da njihove uporabe ne bi smeli uporabljati za upravičevanje intenzivnih preiskovalnih ukrepov.

Ocenjevanje sorazmernosti: nacionalna varnost v primerjavi s človekovimi pravicami

Ocene obsega nedovoljenih transakcij se gibljejo med 0.34 % celotnega obsega transakcij v verigi v letu 2023 in 46 % celotnega obsega transakcij z bitcoini v letu 2019, kar poudarja očitno pomanjkanje dokončnega razumevanja pomena kriptovalut pri omogočanju omogočanja nedovoljenih transakcij.

V nacionalni oceni tveganja iz leta 2024 je švicarska zvezna policija takšno "ogromno pomanjkanje podatkov" razvrstila kot "inherentno tveganje" in navedla "nezadostne številke in statistike". Ocena poudarja, da pomanjkanje podatkov o finančnih tokovih kriptovalut »ni edinstveno za Švico«.

Ocena poudarja izjave ECB, ki so "pokazale na pomanjkanje zanesljivih statističnih podatkov" o finančnih tokovih, povezanih s kriptovalutami. Nadalje poudarja izjave IMF, ki ugotavlja, da "znatne vrzeli v podatkih še naprej otežujejo oceno resničnega obsega uporabe VA [virtualnih sredstev] v finančnem sistemu, kar tudi ovira analizo tveganja s strani finančnih organov". Ugotavlja, da je IMF že leta 2019 priporočil začetek mednarodne izmenjave statističnih podatkov o transakcijah s kriptovalutami, da bi "obravnavali pomanjkanje podatkov".

Ocena, ki navidezno ponavlja pomisleke MONEYVAL-a glede ocene poročil o sumljivih transakcijah, ugotavlja, da je raziskava, izvedena med nacionalnimi policijami in tožilci za zbiranje kvantitativnih informacij o kazenskih postopkih v transakcijah s kriptovalutami, in kvalitativne ocene izzivov, ki jih kriptovalute predstavljajo za delo organov kazenskega pregona, » fragmentarni« in »omejeno relevantni«.

Strokovnjaki za kibernetsko varnost opozarjajo na tveganja taktik deanonimizacije kriptovalut v zvezi z uveljavljenimi temeljnimi pravicami in ugotavljajo, da lahko prihodnji regulativni koncepti naletijo na temeljne pravice, kot so pravica do svobode združevanja, pravica do zasebnosti in pravica do informacijske samoodločbe, pravica do svobode izražanja in pravica do svobode obveščanja, kot je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

V skladu s členom 5 Maastrichtske pogodbe ukrepi, ki jih uporablja Evropska unija, "ne smejo preseči tistega, kar je potrebno za dosego cilja Pogodb." Vprašljivo je, kako so poslanci Evropskega parlamenta informirano glasovali o sorazmernosti novih zakonov EU o preprečevanju pranja denarja, če pa se zdi, da ni dokončnih podatkov o pomenu kriptovalut pri prizadevanjih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.

 To je gostujoča objava avtorja L0la L33tz. Izražena mnenja so v celoti njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj BTC Inc ali Bitcoin Magazine.

Vir: https://bitcoinmagazine.com/legal/eu-parliament-adopts-aml-laws-regulating-bitcoin-based-on-questionable-assumptions